Na novembrsko deževno jutro, v torek, 21. 11. 2023, nas je navsezgodaj obiskala televizijska ekipa jutranje oddaje Dobro jutro, s katero smo se po Občini Slovenske Konjice potepali vse do konca dopoldneva. Novinarko Moniko Tavčar je že v času COVID-a, ko je za Združenje zgodovinskih mest Slovenije odkrivala čare številnih zgodovinskih mest, očaral Most s 4 konji, ki kraljuje v centru Slovenskih Konjic in povezuje stari del mesta z novim. Tako ga je obiskala to jutro, kjer se je srečala z vodjo TIC Slovenske Konjice, mag. Tjašo Kangler. Kaj zanimivega sta povedali o konjiškem Mostu s 4 konji, si lahko ogledate na TEJ povezavi.
Odkrivanje Slovenskih Konjic pa ne bi bilo popolno brez posebne ljubezenske zgodbe, ki jo je tod pomagal spisati Ivan Minatti, slovenski pesnik, pisatelj, publicist, akademik in tudi častni občan Občine Slovenske Konjice, ki je bil 22. 3. 1924 rojen v centru mesta. Konjičani se radi pohvalimo z dejstvom, da je bil rojen v našem kraju in tako smo mu posvetili tudi posebno literarno-turistično pot Po Minattijevih stopinjah, ki jo je zasnovala domačinka Tina Vahter, prihodnje leto pa bomo v Konjicah obeleževali 100. obletnico njegovega rojstva. Več o poti in o drugih stvareh, povezanih z Minattijem in Konjicami, pa izveste na TEJ povezavi.
Logična posledica raziskovanja Ivana Minattija je bilo seveda razvajanje z Minattijevo kavo, ki si jo sicer obiskovalci Slovenskih Konjic lahko vsak dan privoščijo v srcu mesta, v Pubu Tattenbach. Mi pa smo televizijsko ekipo tokrat povabili na Minattijevo kavo v edinstven ambient Mestne galerije Riemer, kjer je Monika Tavčar pokramljala z Majo Furman, pristno Konjičanko, literarno ustvarjalko, pravljičarko, lutkarko, novinarko, igralko in v zadnjem času najbolj prepoznavno kot scenaristko filma Pohorska komedija: Je kir ke riku? Kaj vse sta si imeli povedati lahko pogledate na TEJ povezavi.
Za zaključek pa smo ekipo popeljali še po Dolini svetega Janeza Krstnika v Žičko kartuzijo, kjer vlada poseben mir, tišina in kjer ima človek občutek, da je prišel v neko drugo dimenzijo. Ta nekdanji kartuzijanski samostan, katerega korenine segajo v 12. stoletje, je v lanskem letu doživel največjo prenovo doslej in sicer je bila obnovljena in nadkrita nekdanja Cerkev svetega Janeza Krstnika. Objekt je dobil novo pomično streho, ki hkrati je in je ni. Kaj več pa izveste na TEJ povezavi.
Hvala ekipi za obisk! Upamo, da kmalu spet …