Stari in
mestni trg

Za sprehode so najlepša doživetja skozi Stari in Mestni trg. Stari trg mesta v zavetju mogočne farne Cerkve svetega Jurija ohranja zasnovo iz časa prvih omemb, skozenj je venomer moč čutiti nežen vetrič preteklosti. Poseben čar mu daje konjiški potoček. Zgodovinsko ime potočka Ribnica so sčasoma zamenjala imena, ki so jih domačini izpeljali iz tukajšnjih legend in jih podelili potočku, ki ga imajo radi. Njegova očarljivost ostaja.

Stari trg z mestnim parkom je svojo današnjo podobo dobil v letu 2013, ko je, z zaključkom projekta obnove, postal sodobno urbano središče, stičišče prebivalcev vseh generacij in ob povezavi z ohranjeno stavbno dediščino in naravnim okoljem tudi turistično izjemno prijazna lokacija.

Trške hiše ponujajo raznovrstna doživetja preteklosti. V obnovljeni meščanski hiši v osrčju starega mestnega jedra kraljuje Mestna galerija Riemer, kjer se oko odpočije na več kot sedemdesetih slikarskih delih svetovno znanih domačih in tujih avtorjev. Povsem druga oblika preteklosti pa se vam razodene v Muzeju predmetov avstro-ogrskega obdobja v neposredni bližini Cerkve svetega Jurija, na Starem trgu 35. Svojo preteklost na ogled postavlja še Gasilski muzej Dravinjske doline, ki priča o začetkih delovanja gasilstva na Slovenskem. Skozi svoje zgodovinske zbirke vam mesto pripoveduje njegove nepozabne in edinstvene zgodbe.

V parkih ob Dvorcu Trebnik, ob zaključku potepa po starem mestnem jedru, je v senci pod mogočno Konjiško goro zopet moč začutiti utrip preteklosti in urbanega vrveža. V mansardi nekdanjega dvorca je danes urejenih 8 sob, ki so dostopne za invalide, v objektu pa se izvaja tudi konferenčna dejavnost in storitve dobrega počutja. Prav tako je v delu zgradbe svoj dom našlo nekaj oddelkov Glasbene šole Slovenske Konjice, zato je sprehod tam mimo običajno pospremljen z glasbo.

Le ulico nižje od športnega parka je lepo speljana Zmajčkova gozdna učna pot, kjer se bo dobro počutila vsa družina. Iz mesta pa si lahko omislite tudi kratek izlet na konjiški Stari grad ali daljši na razgledno točko Skala ali celo na najvišji vrh Stolpnik z razglednim stolpom in Lovsko kočo Štepih.

Ob spustu nazaj skozi Stari trg – tam, kjer se končajo trške hiše – nas bo pozdravil most, ki ga na štirih vogalih stražijo doprsni kipi konja, simbola našega mesta. Ta most je vez med Starim in Mestnim trgom. Pred mostom se nahaja še sodobno urejena tržnica, ki je najbolj živa ob sobotah. Nasproti nje najdete Fontano za dve ptici, ob njej pa TUR-INFOMAT, ki je dostopen 24 ur na dan.

Mestni trg predstavlja novejši del mesta in se prične omenjati v začetku 20. stoletja. Osrednja ploščad je obdana s stavbami, kot so sodišče, Dom kulture in nekdanji Hotel Dravinja, praktično v sredini ploščadi pa najdete zanimivo, skoraj trimetrsko skulpturo konja z žensko na hrbtu. Gre za delo akademskega slikarja in kiparja Vasilija Četkoviča – Vaska z naslovom “Ženska na konju”.

ZA SLADOKUSCE:

Minattijeva kava v Pubu Tattenbach

ZA ROMANTIČNE:

Otoček s klopco in mostičkom sredi ribnika v mestnem parku

ZA RADOVEDNE:

Koliko upodobitev konja, simbola mesta Slovenske Konjice, najdete na sprehodu skozi mestno jedro? Bodite pozorni na kipe, skulpture, poslikave … Začnite na avtobusni postaji in končajte pri Dvorcu Trebnik.

Kulturni
spomeniki

Na hišah Starega trga boste našli QR kode, ki vam omogočajo, da v kateremkoli času dostopate do opisov hiš, evidenčnih številk kulturne dediščine in ostalih zanimivih podatkov o starotrški kulturni dediščini, ki so tudi sicer dostopni na spletni strani TIC Slovenske Konjice. Za obisk spletne strani ni potebno prepisovati URL naslova v mobilno napravo. Uporabnik s fotoaparatom svoje naprave posname kodo, in če je na napravi naložen program za obdelavo slikane kode (bralnik kode QR, angleško QR code reader), bo naprava sama prebrala URL-naslov in obiskala spletno stran. Potrebna programska oprema je brezplačno na razpolago za skoraj vse modele telefonov.

ZNAMENJE SVETEGA FLORJANA (Ešd: 10236)
Nad potočkom je lepo oblikovano kužno znamenje svetega Florjana s štirimi svetniki – na osrednjem stebru je kip svetega Florjana, na nižjih podstavkih okoli njega pa so kipi svetega Frančiška Ksaverija, svetega Roka, svetega Jurija in svetega Janeza Nepomuka. Spomenik nas opozarja na pogoste požare iz preteklosti, saj so Konjice do tal pogorele najmanj štirikrat. Spomenik je v 18. stoletju postavil znan konjiški kipar Franc Zamlik.

MARIJINO ZNAMENJE (Ešd: 10360)
Marijino znamenje iz leta 1737 stoji v zgornjem delu trga v bližini nadžupnijske cerkve sv. Jurija v Slovenskih Konjicah. Tudi podobo Marije je pošteno načel zob časa.

STARI TRG 1 (Ešd: 10213)
Dolga masivna nadstropna stavba stoji v severovzhodnem zaključku trga kot zadnja. Oblikovani sta severna in zahodna fasada. Fasadne ploskve so gladke, prekrite le z ozkim delilnim zidcem. Vogali so poudarjeni s šivanim robom, okenske odprtine v nadstropju imajo široke enostavne umetne obrobe, nad njimi pa so plitvi trikotno oblikovani zaključki. Stavba sodi med najpomembnejše arhitekture v trgu, in sicer zaradi ohranjene tlorisne zasnove kvalitetnih stvabnih sestavin in mogočne gmote, ki zaključuje severni del jugovzhodne trške stranice.

STARI TRG 2 (Ešd: 10214)
Velika masivna enonadstropna stavba stoji samostojno kot zadnja v nizu stavb severozahodne trške stranice, tik nad reko Dravinjo. Stavba je v osnovi iz 17. stoletja z ohranjeno pritlično etažo. V baroku je dobila sedanjo obliko in zunanjo podobo s fresko svetega Florjana na vhoni fasadi in arkadnim hodnikom na dvoriščni strani. Med pomembne trške arhitekture sodi zaradi renesančne sestave arhitekturnih elementov in ohranjene notranjosti s kvalitetnim stenskim opažem. Vogale v nadstropju poudarjajo baročno šivani robovi, okna pa imajo podokenske table. Vhodna fasada ima litoželezen beton.

STARI TRG 3 (Ešd: 10212)
Nadstropna stavba stoji v prekinjenem trškem nizu. Zaradi enovite renesančne osnove sodi med pomembnejše stavbe v trgu. Ulična fasada je skoraj brez členitve, deloma novejša in nepomembna. Stavba je bila prezidana v 19. stoletju. Kasneje se njena prvotna podoba ni bistveno spreminjala.

STARI TRG 5 (Ešd: 10211)
Visoka dvonadstropna stavba stoji v sklenjenem nizu in je za celo etažo višja od ostalih. Ulična fasada je bogato členjena in izrazito plastično modelirana. Motiv diamanta se pojavlja v globoki rustiki (grobo klesan kamen) v pritličju ter med dvema delilnima zidcema med pritličjem in drugim nadstropjem. Fasado zaključuje gost konzolni venec. S svojo izrazito fasado v novo zgodovinskem stilu konca 19. stoletja (neorenesansa) in s kvalitetnim stavbnim pohištvom je lep primerek meščanske hiše v trgu.

STARI TRG 7 (Ešd: 10215)
Enovita arhitektura iz leta 1894. Odličen primer reprezentančno zasnovane »meščanske« hiše iz obdobja poznega historizma. Nekdaj – okrajno glavarstvo.

STARI TRG 15 (Ešd: 10216)
Velika masivna nadstropna stavba stoji v sklenjenem nizu stavb jugovzhodne (JV) stranice trga. Na dvoriščni strani ima dva vezna trakta. Ulična fasada ima v nadstropju novejše odprtine in je skoraj brez členitve. Na dvoriščni fasadi glavnega trakta je v nadstropju lep renesančni arkadni hodnik, obikan s križno-grebenastim obokom. Enovita renesančna podoba s kvalitetnimi stavbnimi elementi in bogato krašenimi interijerji jo uvršča med najkvalitetnejša trška hiša v Slovenskih Konjicah.

STARI TRG 17 (Ešd: 10217)
Nadstropna stavba stoji v sklenjenem nizu jugovzhodne (JV) trške stranice. Ulična fasada je skoraj brez arhitekturne členitve iz začetka 20. stoletja. Edini poudarek ji daje kamnit portal s sklepnikom na trikotno zalomljeni prekladi. Stavba ima baročno zasnovo, ki je vidna v pritličju, v nadstropju pa je brez pomembnejših arhitekturnih elementov.

STARI TRG 21 (Ešd: 10218)
Visoka, nadstropna stavba stoji v sklenjenem nizu. Ulična fasada ima v nadstropju minimalno členitev, ki se omejuje na ozek delilni zidec, vogalne šivane robove in enostavne okenske obrobe. Pritličje ima novejše odprtine: kamnit portal je pravokoten, enostaven, z odbijači in sočasnimi kasetiranimi vratnicami. Stavba je v osnovi zgodnjebaročna, na kar kaže pritlični del z obokanimi prostori.

STARI TRG 22 (Ešd: 10219)
Visoka, nadstropna stavba stoji v sklenjenem nizu. Ulična fasada vsebuje neorenesančne elemente druge polovice 19. stoletja. V pritličju so ohranjene vratnice, ki imajo bogate, z renesančno motiviko rezljane aplikacije. V srednji osi je v nadstropju slikarija sv. Družine iz leta 1893. Vsi vidni stavbni elementi govore za enovito poznobaročno stavbno zasnovo.

STARI TRG 23 (Ešd: 10220)
Nadstropna stavba stoji v sklenjenem nizu jugovzhodne (JV) trške stranice. Ulična fasada je še nedotaknjena, minimalno členjena, z ozkim delilnim zidcem. Izložbene odprtine v pritličju imajo široke okvirje, širok kvadraten portal ima okrogle odbijače. Okna v nadstropju imajo ozke profilirane obrobe. Zanimiva je členitev okenskih kril, kjer so v nadsvetlobnem delu prečke na gosto prepletene. Stavba ima zasnovo iz zgodnjega 17. stoletja.

STARI TRG 24 (Ešd: 10221)
Velika, nadstropna stavba stoji v sklenjenem nizu severozahodne (SZ) trškem stranice. Ulična fasada je bogato členjena. Pritlični del členi globoko horizontana rustika, ki jo predirajo visoka, segmentno sklenjena izložbena okna in v srednji osi širok kamnit, segmentno sklenjen portal z odbijačema. Okna so bogato poudarjena s kaneliranimi pilastri, ki nosijo ravna, profilirana čela. Vidna stavbna substanca in ohranjene sestavine v glavnem traktu so zgodnje renesančne. Ohranjena prvotna zasnova, renesančni in baročni arhitekturni elementi ter kvalitetna preobleka 19. stoletja dajejo stavbi kulturno-zgodovinsko vrednost.

STARI TRG 25 (Ešd: 10222)
Nadstropna stavba stoji v sklenjenem stavbnem nizu. Nedotaknjena ulična fasada je členjena v pritličju z vodoravno plitko rustiko, v nadstropju pa s predalčno členitvijo. Stavna substanca je iz 16. ali iz začetka 17. stoletja. Zaradi starosti, ohranjene substance in pomembnih arhitekturnih sestavin, sodi med najpomembnejše trške arhitekture.

STARI TRG 26 (Ešd: 10223)
Nadstropna stavba stoji v sklenjenem stavbnem nizu. Skromno členjena ulična fasada je po tretji osi zalomljena. Izložbena okna so novejša. Okna v nadstropju imajo ozke obrobe in podokenske table s pravokotnimi polji. Stavbna osnova je iz 17. stoletja.

STARI TRG 27 (Ešd: 10224)
Ozka nadstropna stavba stoji v sklenjenem stavbnem nizu. Ulična fasada iz 19. stoletja je v 20. stoletju dobila nova okna, zato je prvotna klasicistična členitev okrnjena. Stavba ima starejšo zasnovo, vendar prevladujejo baročne stavbne sestavine.

STARI TRG 28 (Ešd: 10225)
Izrazito dolga, nadstropna stavba stoji v sklenjenem stavbnem nizu. Ulična fasada je neenovita, minimalno členjena. Stavbi daje, poleg renesančne zasnove, izrazito vrednost tudi izredana ohranjenost nekaterih celovitih interierjev.

STARI TRG 29 (Ešd: 10226)
Velika nadstropna stavba stoji v sklenjenem stavbnem nizu. Ulična fasada kaže nespremenjeno podobo prve polovice 19. stoletja z minimalnim členjenjem. Razvidno je, da je bila vrtna parcela stavbe parkovno urejena, torej gre za pomembnejšo trško stavbo in lastnika. Stegenšek govori o njej kot o »sodnjiski Negrovi hiši«. Stavba torej sodi med pomembnejše baročne arhitekture z ohranjeno substanco, osnovnim tlorisom in nekaterimi elementi.

STARI TRG 31 (Ešd: 10227)
Je vogalna, nadstropna stavba. Ulična fasada je skoraj brez členitve, vendar še nedotaknjena. Pritlična okna imajo enostavne maltaste obrobe, delilni zidec je širok maltast pas, okna v nadstropju imajo poleg profiliranih obrob še police. Ob pravokotnem kamnitem portalu s sočasnimi kasetiranimi vratnicami je vgrajena spominska plošča narodnemu heroju Dušanu Jerebu. Stavba je iz poznega 16. ali iz zgodnjega 17. stoletja, o čemer pričajo ohranjeni erker in oboki v tem delu stavbe. Stavba je danes pomembna predvsem zaradi ohranjenega, za pozno 16. stoletje značilnega arhitekturnega elementa – erkerja, ki je v štajerskem prostoru redek.

STARI TRG 34 (Ešd: 10228)
Nadstropna stavba stoji v sklenjenem nizu severozahodne (SZ) trške strtanice. Ulična fasada je originalna, izvedena z minimalno horizontalno členitvijo. Okna imajo enostavne maltaste obrobe. Vhod ima pravokoten leseni portal ter kasetirane vratnice. Način obokanja vhodne veže postavlja nastanek stavbe v 17. stoletje, vsi ostali oboki pa so nekoliko mlajši, baročni, zato je verjetno bila – glede na tip obokov – temeljito prezidana po požaru leta 1765.

STARI TRG 36 (Ešd: 10229)
Velika, vogalna, nadstropna stavba je bila zgrajena v secesijskem stilu v začetku 20. stoletja (v vežnem tlaku je letnica 1904). Fasadne ploskve krasi tipična secesijska obdelava. Stavba je kvaliteten predstavnik secesije pri nas, ki se izraža tako v arhitekuturi kot v vseh pripadajočih detajlih in opremi. Nekdaj je v stavbi delovala trška hranilnica.

STARI TRG 38 (Ešd: 10230)
Kaplanija  – prvotno je bila to mrtvašnica. Predelano leta 1799 v kaplanijo.

STARI TRG 39 (Ešd: 10231)
Izrazito dolga nadstropna stavba stoji v prekinjenem tržnem nizu. Stavba je v osnovi renesančna. Na fasadi so renesančne okenske police. Na zahodni fasadi je v belem okvirju freska svetega Florjana. Freska je bila večkrat popravljena, vendar bi lahko sodila v čas po požaru okoli leta 1600. Ulična fasada je nepoškodovana, okrašena z minimalno členitvijo. Današnjo zunanjo podobo je dobila v prvi polovici 19. stoletja. Vhodni portal z letnico 1833 kaže vse značilnosti tega obdobja. Podboje krasita motiva luske in cofa, okna imajo ozke paličasto profilirane obrobe ter močno izstopajoče police. Stavba sodi med najkvalitetnejšo trško arhitekturo z renesančno tlorisno zasnovo in pomembnimi arhitekrutnimi elementi.

STARI TG 40 (Ešd: 10232)
Župnišče zaključuje Stari trg. Severovzhodni (SV) trakt je iz 15. stoletja. Ostala krila so bila zgrajena okoli leta 1632. Edinstven štukaturni strop v eni izmed sob je iz leta 1770.

Kipi,
skulpture in
spomeniki

LOTOSOV CVET
Avtor: Milislav Tomanić, 1985
Lokacija: pred vhodom v stavbo Nove KBM na Oplotniški cesti v Slovenskih Konjicah
Sporočilo: Sklenjen krog sedečih ženskih teles, povezanih v cvet, kot simbol življenja.

SKULPTURA V ŽELEZU – OMINOZEN
Avtor: Vasilije Četković – Vasko, 1985
Lokacija: Mestni trg, pri osebnem vhodu v industrijsko cono Konus

SOVA
Avtor: Jože Svetnik, 1987, železo
Lokacija: Mestni trg 18
Sporočilo: Sova je mitološka zaščitnica znanstvenega delovanja. V posodobljenem svetu je simbol modrosti.

MEMENTO MORI
Idejna zasnova: Arpad Šalamon, 1997, les
Lokacija: pri mrliški vežici v Slovenskih Konjicah
Sporočilo: Liki na hrastovem deblu simbolno prikazuje minljivost sveta, spominjajoč na smrt in spoštovanje življenja; so spomini na medvojne in povojne žrtve. Memento mori je latinski izrek »zavedaj se smrti«, ki ga lahko prevedemo tudi »zavedaj se, da si umrljiv«, »zavedaj se, da boš umrl«, »zavedaj se, da moraš umreti« ali » zavedaj se svoje smrti«. Izrek opisuje zvrst umetnosti, ki je raznolika, a ima skupno sporočilo – opozarjanje ljudi na njihovo umrljivost. Predlog za postavitev spominske skulpture je podal Janez Jazbec. Avtor idejne likovne zamisli je konjiški slikar Arpad Šalamon. Rezbarjenje ali klesanje motivov na hrastovem deblu, ki je dočakal svojo dokončno starost v Športnem parku pod Konjiško goro, so opravili člani Kulturneg društva likovnikov Slovenske Konjice, ki mu je predsednikoval Franci Ratej. V prostovoljnem delu na izdelavi skulpture so sodelovali Milan Lamovec (Didi), Zlatko Prah (Zlati Prah), Slavko Tomše, Vojko Kumer, Slavko Slapnik (Gadi), Franci Ratej (Frenki) in Arpad Šalamon. Projekt umestitve skulpture v prostor skupaj z zunanjo ureditvijo – dostopom, podstavkom in ograjo, ki je del simbolnega izraza skulpture, je prispeval mag. Miro Kvas.

MRAVLJICA
Avtor: Franjo Funkelj, 2010, železo, beton
Lokacija: Tovarniška cesta 3, Kongrad
Sporočilo: V zakladnici pregovorov je mravljica vrlina pridnosti in složne graditve bivališča.

SPOMENIK KONJIŠKEMU USNJARSTVU
Avtorja: Goran Horvat in Jože Horvat (Jaki), 1987, kamen
Lokacija: Mestni trg 18, vhod v poslovno stavbo Konus
Sporočilo: Kip opozarja na usnjarsko industrijo, ki se je razvijala ob bogatih vodnih virih; v ideji skulpture ima voda osrednje mesto. Usnjarstvo je bilo v Konjicah že v 18. in kasneje v 19. stoletju močna gospodarska dejavnost. Dejavni so bili mnogi obrtniki in kasneje tovarna usnja. Življenje prebivalcev je bilo v preteklosti močno navezano na to dejavnost, o kater danes pri zgodovinski predstavitvi kraja premalo govorimo. Zraven Spomenika konjiškemu usnjarstvu je v mestu tudi ulica Usnjarska cesta. Nekaj več o tem izvemo iz prispevka Tovarna usnja v Konjicah, avtorja Vinka Zdovca, v Zborniku 2000, Konjice z okolico. Razvoj usnjarstva je predstavljen tudi v brošuri KONUS 1874 – 1974.

ŽENSKA NA KONJU
Avtor: Vasilije Četković – Vasko, 2009, bron
Lokacija: Mestni trg
Sporočilo: Konj kot plemenito bitje je v umetnosti ena najbolj razširjenih živalskih figur. Sporočilna misel kiparja in avtorja kipa je Slovenskim Konjicam primerna, saj ima kraj v svojem grbu konja kot živ zgodovnskii simbol trga iz okoli leta 1571. Zrno novega časa je vzklilo, čeprav se bo treba še postavljati na konice nožnih prstov, da bo mesto zaplesalo v prihodnost novih obzorij in utrjevanja ljudkih vrednot, kar je naša velika moralna dolžnost. Optimizem ljudi vedno žlahti okolje v slabih ali dobrih časih, ker nobeni niso večni. Le srečni ljudje so zadovoljni ljudje. Oglejte si kip v prostoru.

ZNAMENJE SVETEGA FLORIJANA
Avtor: Fran Zamlik, 1738
Lokacija: Stari trg, nad potočkom Ribnica
Sporočilo: Nad potočkom je lepo oblikovano znamenje svetega Florijana (večkrat imenovano tudi Kužno znamenje) s štirimi svetniki – na osrednjem stebru je kip svetega Florijana, na nižjih podstavkih okoli njega pa so kipi svetega Frančiška Ksaverija, svetega Roka, svetega Jurija in svetega Janeza Nepomuka. Spomenik nas, prav tako kot številne freske na trških hišah, ki upodabljajo svetega Florijana, opozarja na pogoste požare, saj so Konjice do tal pogorele najmanj štirikrat. Spomenik je v 18. stoletju postavil znani konjiški kipar Franc Zamlik. Po zadnjem požaru so v Konjicah zgradili kamnite hiše iz kamenja iz Žičke kartuzije in takšna podoba mesta se je

SPOMENIK IVANA MINATTIJA
Avtor: Katja Majer
Lokacija: Pred medijsko hišo Novice&Radio Rogla
Sporočilo: Ivan Minatti, izjemen pesnik, prevajalec in urednik, se je rodil v Slovenskih Konjicah in z njimi ostal povezan vse svoje življenje. Rad se je vračal v svoj rojstni kraj in rad se je družil s Konjičani. Minattija smo vzeli za svojega. Bil je častni občan Slovenskih Konjic. Njemu v spomin in v poklon njegovemu delu je Katja Majer, akademska kiparka, ustvarila kip, ki bo vse nas, iz dneva v dan, opominjal na njegovo pesniško in človeško veličino.
Kip v spomin Ivanu Minattiju so v Slovenskih Konjicah svečano odprli v nedeljo, 22. marca 2015. Gre za prvi kip v spomin temu velikemu pesniku v vseslovenskem prostoru, ki se nahaja pred medijski hišo Novice&Radio Rogla.

PORTRET Ivan Minatti Foto Matej Nareks

Ivan Minatti

KONJ IN ŽENSKA
Avtor: Vasilije Četković – Vasko, 2017
Lokacija: Mestni park pod Dvorcem Trebnik
Sporočilo: Avtor v pričujoči kompoziciji v prispodobi konja na hrbtu in ženske ob njem, pripoveduje o spoštovanju ženske, ki pomaga moškemu preživeti in vstati. Da je v vse bolj razklanem človeškem svetu nujna pot k sožitju ljudi v vseh okoljih in razmerjih, da bomo lahko preživeli. Vsi se radi vzpenjamo po lestvi navzgor, tudi kdaj na račun drugega, brez kraja, dokler nam ne spodleti in pademo v nemilost. Avtor je to spoznal na lastni koži, ko je resno zbolel. Zavedajoč se svojega ogroženega stanja, je videl pred seboj edino možnost, da se dvigne ob ženski, ki mu brezpogojno sledi in pomaga. Tako je njegov spomenik konju in ženski nastajal od razkritja bolezni do ozdravitve. To je posebna zgodba. Kot da sta ženska in konj slutila, kje bosta najbolj sprejeta in varna, sta dočakala svoje mesto med konji in pravimi ljudmi – v Slovenskih Konjicah. Tjakaj, kjer se je njuna ježa tudi začela. Zgodba z mnogo začetkov in koncev, v kateri se bodo ljudje lahko srečevali med sabo in tudi s seboj samim. Se soočali z lastnimi vzponi in padci, jih skušali razumeti.

FONTANA ZA DVE PTICI
Avtor: Franc Purg, 1987
Lokacija: Stari trg
Sporočilo: Povezanost ptic z vodo kot simbolom življenja, svobode in tudi povodja mesta, ki deli in povezuje kraj v eno celoto. Fontana za dve ptici. Tudi ta, tako kot obnovljeni Stari trg, povezuje staro z novim. Nekoč je stala na konjiškem Mestnem trgu. Izdelana je bila leta 1987. Njen avtor France Purg je z njo zmagal na razpisu za spomenik revolucije, nadeli pa so ji naslov »Spomenik svobode«. Spomenik je simbol življenja, kar naj bi ponazarjala voda iz fontane, ter simbol svobode in spomina na revolucijo. Poleg vodometa in krožnega vodnega toka (življenja) je upodabljala dve ptici: majhno in veliko. Manjšo ptico, ki je simbol svobode, hrani odrasla ptica – mati, ki ima zlomljeno perut, kar simbolizira boj, revolucijo in izkušnje. Avtor se je odločil povezati ptici z vodo, ker je v središču mesta ta povsod prisotna. Zaradi dotrajanosti je bil spomenik v letu 2010 odstranjen z Mestnega trga, obnovljen in v letu 2013 je našel svoj novi prostor pod konjiškim soncem na prehodu iz Mestnega v Stari trg, takoj ko prečkamo znameniti konjiški most. Avtor je novo postavitev nekdanje skulpture poimenoval »Fontana za dve ptici«.

Cerkev
sv. Jurija

Cerkev svetega Jurija s svojo mogočno podobo daje Slovenskim Konjicam svoj pečat in zaključuje podobo Starega trga, ki novim generacijam pripoveduje zgodbe preteklosti.

Konjiška župnijska cerkev sv. Jurija posega po davni zgodovini in ima poseben status nadžupnije, duhovniku pa pripada naziv arhidiakon.

Prvič se pražupnija Konjice omenja leta 1146 v listinah oglejskega patriarha Peregrina. Med leti 1085 in 1096 se je konjiška pražupnija oddvojila od hoške. Današnja cerkev je naslednica prvotne cerkve, ki je na tem mestu stala že pred Peregrinovo listino.

Cerkev sv. Jurija je poznogotska, sestavljajo pa jo pravokotna in stranska ladja, prezbiterij, na zahodni strani zvonik ter na južni strani baročna Roženvenska kapela, kjer najdemo ohranjene freske Jožefa A. Lerchingerja z marijansko motiviko in personifikacijo štirih letnih časov iz leta 1749.  Prvotni lesen strop v glavni ladji je bil nadomeščen z obokom na notranjih opornikih v času delovanja nadžupnika Valentina Fabrija. Ohranil se je se je sklepnik v glavni ladji, z grbom nadžupnika Fabrija, z nakovalom in kladivom.

Najstarejši del sedanje cerkve je glavna ladja, ki je bila pozidana v 12. ali 13. stoletju. H glavni ladji so kasneje prizidali grobno kapelo konjiških gospodov, ki je bila posvečena sv. Jakobu. Iz konca 13. stoletja izvira tudi zvonik, ki se s svojo mogočno arhitekturo uvršča med najstarejše in največje na slovenskem Štajerskem.

ZA RADOVEDNE:

V notranjosti cerkve lahko poleg kipa sv. Jurija na glavnem oltarju opazimo tudi 4 kipe v nadnaravni velikosti. Gre za kipe sv. Petra, sv. Pavla, sv. Hieronima in sv. Janeza Krstnika.

Nekoč je glavnemu oltarju delalo družbo 12 stranskih oltarjev, danes je vidnih samo še 5.

V stenah lahko opazimo kar nekaj vzidanih nagrobnikov med drugim heraldični epitaf Ortolfa Konjiškega, figuralni epitaf Valentina Fabrija ter nagrobni epitaf škofa Boštjana Glavinića de Glamoć z latinskim napisom.

Ob enem izmed vhodov v cerkev lahko najdemo ohranjen poznogotski kropilnik s podobo morske deklice in letnico 1657, ki je dar rodbine Tattenbach.
Vir

Dvorec
Trebnik

Zgodovina Dvorca Trebnik sega daleč nazaj v 14. stoletje, natančneje v leto 1308, ko je bil v zgodovinskih virih prvič omenjeno kot »Trebnikke«, kot dvor pod konjiškim gradom pa je bil omenjen leta 1362. Dokončno podobo, kot jo ima danes, je dvorec dobil v 16. stoletju.

Dogajanja skozi čas so vplivala nanj in na njegove lastnike. Najbolj značajski in pomemben lastnik je bila rodbina Windischgrätz, ki je posedovala dvorec od leta 1828 in vse do konca druge svetovne vojne. V njem so živeli le občasno, služil jim je bolj kot letna rezidenca. Ogromno pozornosti so posvečali okolici, predvsem urejanju vrtov. Imeli so urejeno vrtnarijo in svojega vrtnarja. Od tod izhaja tudi velika ljubezen do rož, ki se je razširila v Slovenskih Konjicah in živi še danes.

Po vojni je dvorec prišel v last Občine Slovenske Konjice, ki je dvorske prostore namenjala različnim dejavnostim, kot so kino, kavarna, otroški vrtec in druge. Le to je najverjetneje vplivalo na dokaj revno in zapuščeno stanje, v katerem je bil dvorec leta 1997.

V senci mogočne Konjiške gore in miru očarljivega parka ob Trebniku, ki se nadaljuje v več kot 870 let staro mestno jedro Slovenskih Konjic, je začutiti močan utrip preteklosti. Dvorec Trebnik je danes splošno dostopen in v Objektu B namenjen za izvajanje zdravstvenih in sorodnih dejavnosti ter gostinsko-turistične oziroma nastanitvene dejavnosti, v objektu A pa je svoj dom našlo nekaj oddelkov Glasbene šole Slovenske Konjice.

Ob objektu je zagotovljeno zadostno število parkirnih prostorov, dvorec pa je umeščen v izjemno privlačen in atraktiven del Slovenskih Konjice – v obnovljen mestni park s slikovito trim stezo, športnim parkom, prikupnim ribnikom z otočkom in otroškim igriščem v senci mogočnih dreves. Park razdeljuje žuboreč potoček Ribnica, ki si svojo pot utira naprej, mimo Cerkve svetega  Jurija v konjiški Stari trg. V pritličju prenovljenega Objekta B Dvorca Trebnik se nahaja Bar in pop-up restavracija Žigola pod vodstvom priljubljenga kuharja, domačina Žige Gabrovca, ki smo ga lahko spremljali v kuharskem šovu MasterChef.

V prvem nadstropju, ki obsega štiri poslovne prostore, se izvajajo naslednje dejavnosti: AdriDental zobozdravstvena dejavnost in ustni higienik ter sedež podjetja Tolar HashNET. Za izvedbo predavanj, posvetov, sestankov, poslovnih srečanj, pa je v tem istem nadstropju na razpolago tudi »Christianina soba« (poimenovana po zadnji živeči osebi iz rodbine Windischgrätz) v velikosti 90 m2 in je primerna za 40 do 60 oseb z možnostjo različnih postavitev 24-ih konferenčnih miz, 60-ih stolov in govorniškega pulta. Prostor je ogrevan in opremljen s projekcijskim platnom, samostoječo tablo, LCD projektorjem in dostopom do interneta. Sčasoma je postal tudi prizorišče priložnostnih razstav.

V mansardi obnovljenega dvorca pa obiskovalci lahko prespijo v udobnih in okusno opremljenih sobah. Dvorec Trebnik – SOBE razpolaga z osmimi svetlimi in prostornimi sobami, ki so sodobno opremljene. Več o nastanitvah preberite na www.dvorectrebnik.si.

ZA ROMANTIČNE:

Otoček s klopco in mostičkom sredi ribnika v mestnem parku.

ZA ŠPORTNE NAVDUŠENCE:

V neposredni bližini se nahaja Športno rekreacijski center Park, ki nam ponuja veliko možnosti za šport in rekreacijo. Med drugim lahko v ŠRC Park najdemo zunanje igrišče za košarko, zunanje večnamensko igrišče, igrišče za hokej in tenis, objekt Plezalna hiša, igrala za različna starostna obdobja otrok ter tekaško stezo in fitnes na prostem. Od 4. novembra 2021 pa je ob Športni dvorani Slovenske Konjice na voljo tudi nov Pumptrack, steza za vse navdušence na kolesih, rolkah in rolerjih.

Stari
grad

Grad je bil eden največjih in najimenitnejših na Štajerskem. Njegovi ostanki še vedno sodijo med najpomembnejše grajske razvaline. Prav tako se uvršča med enega izmed najstarejših gradov na Slovenskem. Prvič se omenja leta 1165 v listini o ustanovitvi Žičke kartuzije, prav gotovo pa je bil zgrajen že mnogo prej.

Večina zidovja izvira iz gotske dobe. Sem sodi zlasti mogočni peterokraki stolp, ki so ga še v 14. stoletju prislonili k stanovanjski stavbi, pa tudi masivni obrambni zidni plašč. Kasneje so to zasnovo še prizidavali s stanovanjskimi stavbami, obod pa so utrdili s pasom renesančnih utrdb – med njimi z bastijo, ki ima skoraj štirimetrske zidove. Grad je značilen primer raščenega gradu, ki se je iz manjšega romanskega zametka postopoma razvil v razsežen grajski sestav.

Njegovi prvi lastniki so bili Konjiški gospodje, kot prvega se omenja Liupolda Konjiškega, leta 1164. Konjiški gospodje, ki so veljali za cerkvene dobrotnike, ugledne fevdalce, globoko verne in razborite ljudu, so gradu gospodovali do leta 1329 nato je bil grad v rokah različnih plemiških rodbin. Slabih 100 let je v njem vladala rodbina Tattenbach. Zaradi sodelovanja v proticesarski zaroti so predstavnika rodbine Ivana Erazma Tattenbacha obglavili ter zaplenili vso njegovo premoženje. Grad je tako prešel v roke kartuzijanov iz Žičke kartuzije, takrat se tudi začelo počasno propadanje tega veličastnega objekta. V 18. stoletju, ko je grad prevzel zadnji lastnik knez Windischgrätz, je bila stavba že v razvalinah.

Zadnja leta se ostanki gradu obnavljajo tako, da se bo zaščitil pred propadanjem in bodo posamezni deli omogočali dejavnosti, ki bodo grad oživljale s primernimi vsebinami. Stari grad je bil in ostaja znamenitost mesta, ki se je stoletja razvijalo pod njegovim vznožjem.

ZA ŠPORTNE NAVDUŠENCE:

Do Starega gradu se lahko peljete s kolesom po makademski poti ali pa se do njega sprehodite po Zmajčkovi gozdni učni poti.

ZA RADOVEDNE:

Veduta Starega gradu je zaradi posebne lege med zelenjem vidna že nekaj kilometrov preden prispemo v Slovenske Konjice.

V povezavi s konjiško goro poleg legende obstajata še dve zgodbi, ki pripovedujta od kod izvirata imeni Gospodična in Konjska smrt.

Sprehodite se po Zmajčkovi gozdni učni poti ter odkrijte skrivnosti Konjiške gore.

Rojstna hiša
Ivana
Minattija

Ivan Minatti je se rodil 22. marca 1924  v hiši na Starem trgu 9. Po njegovem pripovedovanju ženi in otrokoma je bila v tistem času v tej stavbi pošta, on pa naj bi se rodil v enem izmed stanovanj.

Njegovo otroštvo se je nadaljevalo v stavbi na naslovu Celjska cesta 10. Gre za stavbo, ki je od nekdaj veljala za hišo, v kateri je živela Minattijeva družina. Ob obisku Konjice je tudi sam pokazal nanjo ter se spominjal, kako se je igral na vrtu za hišo.

Že kot petletni deček je zapustil Slovenske Konjice in se s starši preselil v Slovenj Gradec, kasneje pa se je njegovo življenje nadaljevalo v Ljubljani.

ZA RADOVEDNE:

Sprehodite se po literarno-turistični poti »Po Minattijevih stopinjah«.

ZA SLADOKUSCE:

Ustavite se na prav posebni kavi, Minattijevi kavi, v Pubu Tattenbach.

ZA ROMANTIČNE:

V »Minattijevi knjigobežnici«, ki se nahaja v predprostoru hiše Novic in Radia Rogla, prebrskajte med knjigami ter izbrano knjigo brezplačno odnesite domov. Še bolje pa je, da medtem, ko boste delali družbo našemu pesniku na njegovi marmorni klopci, preberete tisto njegovo najbolj znano »Nekoga moraš imeti rad«.