Skip to main content

Cerkev Marijinega obiskanja

v Špitaliču

Cerkev Marijinega obiskanja v Špitaliču je po svojem izvoru zgodnjegotska, tako imenovana »Ecclesia minor« (spodnja hiša – cerkev laičnih bratov) Žičke kartuzije, ki se nahaja višje v dolini sv. Janeza Krstnika. 

»Gradnja samostanske cerkve v Špitaliču je potekala sočasno z deli v gornjem samostanu, posvečena pa je bila 17. avgusta 1190. Ohranjena arhitektura je bila pozneje sicer prezidana (na zahodni strani so prizidali zvonik in tja prenesli portal, ki je bil poprej na severni steni), vendar je ohranila velik del prvotnega videza. Pomembnost spomenika je toliko večja, saj lahko ohranjene cerkve spodnjih samostanov iz romanike preštejemo na prste. Sezidana je iz skrbno oklesanih kamnitih kvadrov, na katerih je videti sledove orodij npr. žage za rezanje kamna. Notranje mere 16,8 x 5,55 – 6,35 m povedo, da je bila nekoliko manjša od cerkve zgornjega samostana. Tako imenovana »spodnja hiša« kartuzije – ecclesia minor, je po prvotni zasnovi romanska, sicer pa po današnjem izgledu zgodnjegotska cerkev dvoranskega tipa s križnorebrastim obokom v ladji, nekoliko zoženim kvadratnim korom in dvopolno ladjo. Ladja in prezbiterij sta obokana, vendar so loki rahlo zalomljeni. Vitki stebriči s kapiteli nosijo rebra, ki so v prerezu videti kot trakovi, na katere je položena okrogla palica. Zunanji oporniki so nameščeni po vsej dolžini ladje in kora. Arhivolte nad sedežnimi nišami  v koru (sedilijami) imajo enak profil kot arhivolte na zahodnem pročelju; podobne bi našli v nekaterih francoskih krajih (Reims, Provins, Domont). Pozornost pritegneta dva portala: zahodni je bogat, ostenje je trikrat pravokotno stopničasto vrezano in po trije stebriči stojijo na visokih podstavkih. Na vrhu se odpirajo v ozke čašaste kapitele, ki pripadajo dvema estetskima tokovoma: na desni strani so brstni, na levi pa večplastni listni kapiteli in oboji nakazujejo prehod v zgodnjo gotiko. V luneti je relief s podobo mističnega jagnjeta z vstajenskim križem. Stranski portal na južni steni je preprostejši (ima le po en stebrič), a čašasto oblikovana kapitela z brstnimi listi se slogovno ujemata s kiparskim okrasom na zahodu.« (Golob, 2007, str. 19-21)

Vir: Golob, N. (2007). Kulturna dediščina Žičke kartuzije. Slovenske Konjice: Občina.

»Zgodba o nastanku Špitaliča je povezana z obema legendama o ustanovitvi žičkega samostana. Otakar IV., sin ustanovitelja Žičke kartuzije, naj bi povsem dokončal zidavo samostana v sedanjih Starih Slemenah. V strahu, da bi njegovega očeta Otakarja III. zaradi neposlušnosti do apostola, ko je že začel zidati samostan v Konjicah, zadela božja jeza, je dal na kraju današnjega Špitaliča pozidati še drugi samostan s cerkvijo. Novi samostan naj bi naselili templarji-krščanski viteški red, cerkev pa so posvetili Materi božji. Ko je takratni papež Klemen V. leta 1312 templarje preklel, so samostan v Špitaliču porušili, vendar Marijine cerkve niso upali podreti, čes saj jo je varovala Marija. Legenda še pripoveduje, da so mežnar in sosedni kmetje na praznike slišali v nočnih urah zvonenje, ki je klicalo k službi božji. Cerkovnik je ob tem zvonenju večkrat hitel k cerkvi, vendar jo je našel zaklenjeno in nikogar v bližini.«  (Zdovc, 1994, str. 17)

Vir: Zdovc, V. (1994). Legende in pripovedi na Konjiškem. Slovenske Konjice: Zgodovinsko društvo Konjice.

ZA RADOVEDNE:

Odlitek glavnega portala župnijske cerkve v Špitaliču, ki prikazuje mistično jagnje z vstajenjskim križem, smo ob obisku Slovenije podarili papežu Janezu Pavlu II.