V letu 2026, ko obeležujemo 880 let od prve pisne omembe Konjic, smo ustvarili mesečno rubriko Zgodbe vtkane v mesto, kjer predstavljamo zanimive zgodbe iz zgodovine in vsakdanjega življenja mesta, ki jih lahko odkrijete tudi med sprehodom skozi Konjice.
Vabljeni k branju. Daljše opise vsebin najdete na FB in IG profilu TIC Slovenske Konjice.
***********************************************************************************************************
Kako so Konjice izgledale na prvi znani upodobitvi in kako izgledajo danes? Kakšna zgodba se skriva za prvo upodobitvijo? Preverite spodaj.
📜 Piše se leto 1830. Skozi Konjice na poti proti Trstu potuje cesar Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški. Njegov prihod je ohranjen na litografiji Josepha Franza Xaverja Kaiserja, prvi znani upodobitvi Konjic.
Na njej prepoznamo takratno podobo trga, Dvorec Trebnik in razvaline Konjiškega gradu. V trgu je bilo takrat približno 76 hiš. Cesarjev obisk je imel za Konjice tudi pomemben pomen – kraju je podelil pravico do dveh letnih in živinskih sejmov.
👉 Celotno objavo najdete TUKAJ.
Zakaj se v Slovenskih Konjicah nahaja muzejska lokomotiva? 🚂
🚂 Piše se leto 1900. Če bi takrat obiskali Konjice, takratni Gonobitz, bi se lahko pripeljali tudi z vlakom. Ozkotirna železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice je začela obratovati leta 1892, leta 1921 pa so jo podaljšali do Zreč.
Železnica je pomembno povezala kraje Zgornje Dravinjske doline z večjimi središči in spodbudila njihov gospodarski razvoj. Promet so zaradi nerentabilnosti ukinili leta 1962, danes pa na železniško dediščino spominja muzejska lokomotiva v središču Slovenskih Konjic.
👉 Več o železnici, ki je nekoč povezovala Konjice in Zreče, v celotni objavi TUKAJ.
Arhiv Muzejska zbirka vojaških predmetov avstroogrskega obdobja Slovenske Konjice
FOTO: Marko Bezenšek
Park ob Dvorcu Trebnik nekoč in danes.
🌳 Park ob Dvorcu Trebnik nekoč in danes. Dvorec se v virih prvič omenja že v začetku 14. stoletja, pomemben pečat pa mu je dala plemiška rodbina Windischgrätz, ki je dvorec od leta 1828 uporabljala kot svojo letno rezidenco.
Park je nekoč krasila skrbno urejena zasaditev z eksotičnimi drevesi, cvetličnimi gredami in dvema ribnikoma. V njem so bili tudi igrišča, kegljišče in sprehajalne poti, del katerih je ohranjen še danes. Na območju nekdanjega ribnika je danes eno izmed teniških igrišč.
Čeprav se je podoba parka skozi desetletja spreminjala, je prostor ohranil svojo vlogo kot priljubljeno območje za sprostitev, gibanje in sprehode.
Ko se sprehodite po parku ob Dvorcu Trebnik, se spomnite, da hodite po poteh bogate zgodovine.
👉 Celotno objavo najdete TUKAJ.
Foto: Arhiv Muzejska zbirka vojaških predmetov AO obdobja Slovenske Konjice
Foto: Matic Javornik
Dvorec Baronvaj & zakonca Vay de Vaya
🏛️ Dvorec Prevrat, danes znan kot Dvorec Baronvaj, je v 19. stoletju postal dom zakoncev Ödöna in Adelme Vay de Vaye. Dvorec sta nadzidala in razkošno opremila, za življenje v Konjicah pa ju je navdušila predvsem lega kraja in bližina železniških povezav.
Zakonca Vay sta v Konjicah pustila pomemben pečat tudi s svojim dobrodelnim delom. Leta 1897 sta zgradila bolnišnico Rdeči križ, Adelma pa je pomagala revnim otrokom in kot zdravilka ljudem pomagala brez plačila.
👉 Več o dvorcu Baronvaj in zgodbi zakoncev Vay v celotni objavi TUKAJ.
Foto: arhiv Muzejska zbirka vojaških predmetov AO obdobja Slovenske Konjice
Foto: arhiv TIC Slovenske Konjice
Ali ste že opazili zanimiv znak na eni izmed hiš v Starem trgu?
🧤 Cehovski znak usnjarjev na eni izmed hiš Starega trga razkriva zgodbo o obrti, ki je stoletja zaznamovala Slovenske Konjice. Ob njem lahko opazimo tudi letnico in začetnici nekdanjega lastnika hiše, Martina Baumanna, člana pomembne konjiške usnjarske družine.
Usnjarji so svoje delavnice postavljali ob Dravinji in Mlinščici, saj so za delo potrebovali veliko vode. Tradicija usnjarstva je v Konjicah dokumentirana že od konca 16. stoletja, ohranjen cehovski znak pa je danes redkost v slovenskem prostoru.
Ob naslednjem sprehodu po Starem trgu poglejte nekoliko višje in odkrijte znak, ki še danes pripoveduje zgodbo konjiškega usnjarstva.
👉 Celotno objavo lahko najdete TUKAJ.
Foto: arhiv TIC Slovenske Konjice
Več o Francu Zamliku in drugih konjiških osebnostih lahko preberete v knjigi “Konjiški obrazi”, izdani ob 880-letnici prve pisne omembe Konjic.
🏘️ Stari trg v Slovenskih Konjicah krasita dva baročna spomenika, ki ju je ustvaril domači kipar Franc Zamlik (1708–1758). Na mostu čez Ribnico stoji kip sv. Florjana s štirimi svetniki, v bližini nadžupnijske cerkve sv. Jurija pa Marijino znamenje.
Zamlik je ustvarjal predvsem na območju južnega Pohorja, njegova dela pa še danes najdemo v številnih cerkvah. Njegova spomenika na Starem trgu pomembno soustvarjata podobo in dediščino Slovenskih Konjic.
Ob naslednjem sprehodu po Starem trgu si ju oglejte in odkrijte zgodbo enega pomembnejših konjiških baročnih kiparjev.
👉 Celotno objavo lahko najdete TUKAJ.
Foto: Jan Godec
Ali ste vedeli, da 𝐌𝐮𝐳𝐞𝐣 𝐠𝐚𝐬𝐢𝐥𝐬𝐭𝐯𝐚 𝐃𝐫𝐚𝐯𝐢𝐧𝐣𝐬𝐤𝐞 𝐝𝐨𝐥𝐢𝐧𝐞 hrani ročno gasilsko brizgalno iz leta 𝟏𝟖𝟕𝟑, ki pripoveduje zgodbo o začetkih organiziranega gasilstva v Slovenskih Konjicah?
🚒 Ročna enoosna gasilska brizgalna je dragocen del zgodovine konjiškega gasilstva. Nastala je ob ustanovitvi konjiške požarne straže prostovoljcev, predhodnice današnjega Prostovoljnega gasilskega društva Slovenske Konjice, ki je bilo med prvimi organiziranimi gasilskimi društvi na Slovenskem.
Brizgalna je delovala na ročni pogon, do požarišča pa so jo prevažali s konjsko vprego. Zanimivo je, da je ostala v uporabi vse do leta 1962.
Danes je del zbirke Muzeja gasilstva Dravinjske doline, ki hrani več kot 1.400 predmetov in pripoveduje zgodbo bogate gasilske dediščine tega območja.
Vabljeni k obisku muzeja in odkrivanju zgodovine konjiškega gasilstva. Za ogled je potrebna predhodna najava.
👉 Celotno objavo lahko najdete TUKAJ.
Foto: arhiv Muzej gasilstva Dravinjske doline
