S prehodom v industrializacijo in s spremenjenim družbenim razumevanjem rokodelskih praks je izdelovanje preprog postalo dejavnost, ki je podobno kot šivanje, vezenje in kvačkanje prešlo v domeno domačih, pogosto podcenjenih opravil, ki so bila pripisana predvsem ženskim rokam. Ta premik je prispeval k razvrednotenju tovrstne umetnosti in njeni marginalizaciji znotraj likovne sfere.

Zala Brglez s svojim delom izziva tovrstne družbene delitve in briše meje med rokodelstvom in umetnostjo. Njena posebnost je dodajanje ročno šivanih perlic in okvirjev taftanim preprogam, kar daje njenim delom dodatno dimenzijo in poudarja njihovo unikatnost. Poleg tega raziskuje raznolike barvne palete, ki segajo od monokromnih kompozicij do igrivih in pisanih variacij, s čimer odpira možnosti vizualne ekspresije znotraj tekstilne umetnosti.
Materiali, ki jih uporablja, so raznoliki in odvisni od narave posameznega dela, saj vsak material prinaša drugačne lastnosti in teksture. Tako lahko v njenih razstavljenih delih zasledimo volno, bombaž, akril in druge materiale, kar dodatno pripomore k raziskovanju taktilnosti in vizualne dinamike tekstilne umetnosti.

Njeno ustvarjanje ni zgolj vizualno premišljeno in tehnično dodelano, temveč nosi tudi močno konceptualno težo. Z ozaveščanjem o taftingu kot legitimni umetniški tehniki si prizadeva, da bi ta postala prepoznavnejša in cenjena v širši javnosti. Njena dela ne le revitalizirajo nekoč visoko cenjeno rokodelsko umetnost, temveč obenem odpirajo vprašanja o vrednotenju ročnih spretnosti in njihovi vlogi v sodobni umetnosti. Z raziskovanjem meja med tradicionalnimi tehnikami in sodobnimi pristopi umetnica ustvarja unikaten jezik, ki združuje preteklost in prihodnost tekstilnega ustvarjanja.