Skip to main content

Pohodne poti

Slovenske Konjice –
Stolpnik

Najvišji vrh Konjiške gore z razglednim stolpom

Izhodišče: Pokopališče Slovenske Konjice (380 m)
Dolžina: 13 km (v obe smeri)
Skupen vzpon: 679 m
Čas hoje: 3 ure (v obe smeri)
Težavnost: srednje težka

Na najvišjem vrhu Konjiške gore pohodnike pričaka 25 m visok kovinski stolp, od koder se ob lepem vremenu odpira pogled preko slovenskih meja. Pohodniki lahko svoj obisk vrha zabeležijo v vpisni knjigi, poleg katere se nahaja tudi planinski žig.

Opis poti: Nad konjiškim pokopališčem s cerkvijo sv. Ane se povzpnite na strmo pot v gozd, kjer boste kmalu ozrli Stari grad Konjice. Ko prispete do gradu, se po cesti spustite do križišča cest, ki vodijo preko Konjiške gore. Tukaj vas bodo markacije usmerile navzgor po cesti, kmalu nato pa levo na pot. Po začetnem strmem delu se teren nekoliko uravna in na nekaterih predelih omogoča lep pogled na Dravinjsko dolino. Preko razpotja Grofov Štant se povzpnete vse do najvišjega vrha Konjiške gore, visokega 1012 metrov. Tam se boste lahko povzpeli še nekaj metrov višje na razgledni stolp, od koder boste ob lepem vremenu imeli čudovit razgled daleč naokoli.

ZA RADOVEDNE:

  • Vsako leto 26. decembra, na dan samostojnosti in enotnosti RS, poteka tradicionalni zimski vzpon na Stolpnik, katerega se udeležijo številni planinci. Na ta dan ne pridejo le planinci iz lokalnega Planinskega društva Slovenske Konjice, temveč tudi iz sosednjih planinskih društev in širše.
  • Ustavite se tudi na Starem gradu Konjice, od koder imate lep razgled na staro trško jedro Slovenskih Konjic in še dlje po Dravinjski dolini s hribovji Pohorja v ozadju.
  • Prvi razgledni stolp na najvišjem vrhu Konjiške gore je stal že po drugi svetovni vojni. Ta je bil lesen in je zato sčasoma propadel. Kovinskega je zgradilo konjiško podjetje Kongrad d.d. leta 1997 po naročilu Planinskega društva Slovenske Konjice. Prenose materiala do gradbišča so s prostovoljnim delom večinoma opravili člani PD Slovenske Konjice; vsi donatorji, ki so prispevali sredstva za gradnjo stolpa, pa so zapisani na stolpu. Stolp je visok 25m in ima 140 stopnic.

ZA ŠPORTNE NAVDUŠENCE:

Lahko naredite tudi daljšo krožno pot in s Stolpnika nadaljujete pot do Treh križev ter se nato spustite na južno stran Konjiške gore vse do Žičke kartuzije (425 m).
ALI
Svoj pohod na Stolpnik začnete pri Žički kartuziji in si pri tem ogledate nekoč enega najpomembnejših samostanov pri nas. V Gastužu, kjer se nahaja kavarna Gastuž 1467 in Restavracija Spargus, se lahko tudi okrepčate.
ALI
Pohod na Stolpnik lahko začnete tudi v Zrečah pri Ribnikih Stranice. Pot je zaradi dolžine in vzpona zahtevnejša, vendar bo zanimiv teren in lepi razgledi poplačal ta trud.

Slovenske Konjice –
Skala na Konjiški gori

Priljubljena planinska točka domačinov

Izhodišče: Športna dvorana Slovenske Konjice (333 m)
Dolžina: 3km (v obe smeri)
Skupen vzpon: 420 m
Čas hoje: 95 min (v obe smeri)
Težavnost: lahka

Skala je razgleden pomol, ki moli iz severnega gozdnega pobočja Konjiške gore. Omogoča enkraten razgled na Konjice in na velik del Dravinjske doline s Pohorjem na severu ter z Bočem in Dravskim poljem na vzhodu. Na njej pohodnike pozdravijo klopce in miza, na vrhu pa je na voljo tudi vpisna knjiga ter žig.

Opis poti: Od športne dvorane Slovenske Konjice se napotite po cesti navzgor in nato pri pokopališču s cerkvico sv. Ane zavijete levo. Kratek čas vas bo pot vodila po cesti, nad pokopališčem nekoliko desno pa preko skalnih polic do razvalin Starega gradu Konjice.
Na jasi nasproti gradu prečkate makadamsko cesto in sledite markacijam v gozd. Pot vas bo levo od soteske Konjska smrt pripeljala na ovinek gozdne ceste, ki pelje na južno stran Konjiške gore. Tam vas bodo markacije usmerile levo na kolovoz in na pot, ki po gozdu po bližnjici spet pripelje na prej omenjeno cesto. Tam vas bo smerokaz ponovno usmeri levo navzgor na gozdno stezo. Pot nadaljujete zelo zložno po lovski stezi, ki vodi do Skale.

ZA ŠPORTNE NAVDUŠENCE:

Na Skalo poteka tudi direktna pot, ki je zelo strma in v zadnjem delu tudi plezalna. Težavnost je zelo zahtevna, zato zanjo priporočamo zaščitno čelado in samovarovalni komplet. Pot je v obe smeri dolga 2,2 km, čas hoje je 85 min.
ALI
S Skale lahko pot nadaljujete na južno stran Konjiške gore do Žičke kartuzije in si ogledate nekoč enega najpomembnejših samostanov pri nas (Pohodna pot: Slovenske Konjice – Žička kartuzija), v Gastužu pa se lahko prijetno okrepčate. Žičko kartuzijo lahko izberete tudi kot izhodišče za pohod na Skalo.

Slovenske Konjice –
Žička kartuzija

Peš v tiho Dolino sv. Janeza Krstnika

Izhodišče: Pokopališče Slovenske Konjice (380m)
Dolžina: 12 km
Skupen vzpon: 490 m
Čas hoje: 2 uri (v eno smer)
Težavnost: srednje težka

Do mogočnih ruševin nekdanjega samostana v Dolini sv. Janeza Krstnika se lahko podate po prijetni poti, ki vodi preko Konjiške gore. Kartuzijani so bili molčeči red, zato ima Žička kartuzija še danes najraje goste, ki jo obiščejo brez avtomobilov in brez hrupa.

Opis poti: Prvi del poti je povsem enak vzponu na najbolj priljubljeno pohodniško točko v Slovenskih Konjicah – Skalo, ki si jo boste lahko ogledali kar mimogrede. S Skale nadaljujete pot v isti smeri (usmeri vas tudi tabla za Žičko kartuzijo), po ozki potki do vrha Konjiške gore, kjer boste prispeli do peščenega kolovoza. Po njem se boste začeli spuščati navzdol proti Žički kartuziji. Ko pridete do asfaltne ceste, zavijete levo, kjer boste šli mimo majhne avtobusne postaje in večje kmetije. Pri njej zavijete desno navzdol. Pri spuščanju proti kartuziji ves čas sledite markacijam in tablam za Žičko kartuzijo. Dobršen del poti bo potekal po travnikih in kolovozih, na koncu pa boste prispeli do gozda, od koder vas bo pot najprej vodila naravnost, po uravnanem delu gozda, nato pa vas bo usmerila rahlo desno po malenkost bolj strmi, a precej kratki poti navzdol. V dolino pridemo pod vzhodnim delom obzidja Žičke kartuzije.

ALI

Če želite del poti namesto po gozdni poti opraviti po makadamu, pri pokopališču v Slovenskih Konjicah nadaljujte pot po cesti proti Staremu gradu. Namesto levo proti Starem gradu boste nadaljevali naravnost v smeri Treh križev, nato pa boste prispeli do iste asfaltne ceste, majhne avtobusne postaje in kmetije. Od tam nadaljujte pot po zgoraj zapisanem opisu. Zemljevid

ZA RADOVEDNE:

Žička kartuzija je kulturni spomenik državnega pomena, ki je nastal okoli leta 1160. Bila je prva izmed kartuzij zgrajenih v Srednji Evropi. Kratko obdobje, konec 14. st., je bila celo sedež generalnega priorja rimske obedience, torej »metropola« kartuzijanskega reda.

ZA SLADOKUSCE:

V kavarni Gastužu 1467 in Restavraciji Spargus , ki delujeta v najstarejši delujoči gostilni na Slovenskem, lahko poskusite katero izmed njihovih specialitet.

Loško-Zbelovska
planinska pot

Pohodna pot, ki povezuje Loče in Zbelovo

Izhodišče: Loče (turistična kmetija Lopan)
Dolžina: 21km (krožna pot)
Skupen vzpon: 630 m
Čas hoje: 8h
Težavnost: lahka

Označena krožna Loško-Zbelovska pohodna pot pohodnikom razkriva zanimive kotičke vzhodnega dela občine Slovenske Konjice.

Opis poti: Pot se začne v Ločah, poteka mimo Mlač do Zbelovega in se nato  povzpne na Ljubično in Zbelovsko goro – hriba, ki povezujeta Boč s Konjiško goro. Krožna pot se nadaljuje v smeri zahoda in se mimo Suhadola vrača v dolino. Na poti boste poleg lepih razgledov videli kar nekaj zanimivosti, od Cerkve sv. Matere Božje na Ljubični, Marijine stopnic, mnogih kapelic, železniškega podhoda Maribor-Celje do prijetnih vasic.

ZA RADOVEDNE:

Vsako tretjo nedeljo v septembru Planinsko društvo Loče organizira množični pohod po Loško-Zbelovski planinski poti, na kateri se zbirajo žigi.