BEGIN:VCALENDAR VERSION:2.0 PRODID:-//Eventin//Event Calendar//EN CALSCALE:GREGORIAN METHOD:PUBLISH BEGIN:VEVENT UID:715e23a288544dd7ce1ac3413ebd7fd8@tickonjice.si SUMMARY:KONCERTNI CIKEL PRI DIDIJU: KARMINA ŠILEC\, TILEN UDOVIČ\, ANDREJ KOBAL\, ŽIVA HORVAT\, VIATICUM DESCRIPTION:VIATICUMPopotnice za ljubezensko bolezenPostaja ll.\nLjubezensk a bolezen. Simptomi so znani. Ne morete spati\, ker se vam v mislih porajaj o fantazije. Čez dan se ne morete osredotočiti na svoje delo. Hrana izgub i privlačnost. Nihate med napadi joka in maničnega navdušenja. Že samo ob misli na ljubljeno osebo vam razbija srce ali pa zastaja dih. Ste nesre čni\, a vseeno skorajda pozdravljate trpljenje\, saj »za pravo ljubezen j e treba trpeti«.\nPredstava\, da »ljubezen boli«\, ni zgolj kliše sodob ne popularne kulture. Dolga stoletja je bila ljubezenska bolezen predmet re snega medicinskega zanimanja. Simptomi ljubezenske bolezni so našli odmev pri vsakem\, ki se je kdaj zaljubil: apatija\, izguba apetita\, težave s s panjem\, hrepenenje in nezmožnost\, da bi neko osebo izbrisali iz misli\, četudi si tega želimo. A čeprav so telesne težave zaradi ljubezni veči noma univerzalne\, se medicinsko in predvsem družbeno/kulturno razumevanje izvora te bolečine skozi stoletja spreminja.Galen je konec 2. stoletja lj ubezensko bolezen opisoval kot motnjo\, ki prizadene tako dušo kot telo. T a je imela zanj resnične posledice na telesu: oseba\, ki je trpela za ljub ezensko boleznijo\, je kazala izčrpanost in bledost\; v prisotnosti ljublj ene osebe so ji pordečela lica in pospešila sta se ji srčni utrip in dih anje. Galen prav tako domneva\, da obstaja značilni »pulz zaljubljenca«. Antični rimski pesnik Ovidij je v pesnitvi Remedia Amoris (Zdravila proti ljubezni) zbral vrsto nasvetov proti zaljubljenosti. Svetoval je\, naj zalj ubljeni preneha idealizirati ljubljeno osebo – naj jo opazuje v vsakdanji h\, manj laskavih trenutkih in se osredotoči na njene pomanjkljivosti\, da bi se strast ohladila.\nTema amor hereos\, prepoznana kot resnična boleze n\, pa je postala zares pomemben del srednjeveške kulture po tem\, ko je v Kartagini rojeni učenjak Konstantin Afričan konec 11. stoletja v južni Italiji v latinščino prevedel vrsto arabskih medicinskih besedil. Njegovo védenje je bilo odraz večkulturnega in večverskega razumevanja človeš kega zdravja. Med temi deli je bila tudi priredba arabskega medicinskega pr iročnika Viaticum\, ki ga je v 10. stoletju napisal Ibn al-Jazzar. S tem j e Evropi odprl dostop do širšega medicinskega znanja\, in tako so se razn i misleci in praktiki pričeli sistematično ukvarjati tudi z ljubezensko b oleznijo. Med njimi Andreas Capellanus v vplivnem traktatu O ljubezni (1184 –1186) o tej bolezni\, ki jo poimenuje trpljenje\, piše\, da ta najpogos teje prizadene mlade plemiške moške\, za katere je pogled na lepoto ljubl jene (in razmišljanje o njej) vir bolečine. Ko se je okoli leta 1200 medi cina\, skupaj s pravom in teologijo\, uveljavila na srednjeveških univerza h\, je bil priročnik praktične medicine – Viaticum – avtoritativno me dicinsko besedilo\, vse dokler ni konec 13. stoletja v učne načrte medici ne vstopil prevod Canon medicinae arabskega zdravnika Avicenne. S prevodom Viaticuma\, prvotno praktičnega priročnika za popotnike brez dostopa do z dravniške oskrbe\, je Konstantin Afričan zahodnim zdravnikom\, bolnikom i n bralcem dal teoretični okvir in tehnični besednjak\, s katerim so lahko razpravljali o strastni ljubezni. Medicinska besedila so potrdila »resni čnost« te bolezni ter zdravnikom dala pooblastila za poseganje v bolnikov o čustveno življenje.V Viaticumu je ljubezenska bolezen opisana kot bolez en\, ki »prizadene možgane«. Ljubezenska bolezen ni bila literarna pravl jica ali duhovna alegorija\, temveč je pomenila psihosomatsko motnjo\, ki jo je bilo treba zdraviti\, saj je po mnenju srednjeveških zdravnikov lahk o usodna\, če se ne zdravi. Da bi ukrotili telesno poželenje in strast\, so morali pacienti spremeniti jedilnik. Izogibati so se morali mesu\, zači mbam in vinu\, zelena solata pa je bila predpisana kot pomembno zdravilo\, saj so verjeli\, da hladi telo in pomirja spolno slo. Srednjeveški zdravni ki so menili\, da je obsedenost z osebo moč prekiniti z močnimi zunanjimi dražljaji. Pacientom so predpisovali dolge potovalne izlete\, lov in jezd enje. Svetovali so tudi ukvarjanje z raznimi poslovnimi zadevami (resnični mi ali izmišljenimi težavami) in igranje različnih iger (kot je šah)\, ki so odvračali pozornost uma od njegovih bolečih fantazij. Cilj je bil u truditi telo in zaposliti možgane. Družabne kopeli (bolniki so bili ob vs topu v kopel spodbujani k petju) in temeljito umivanje\, dobra hrana in spa nje naj bi poskrbeli za povrnitev telesne moči. Moškim pacientom pa so ko t lek predpisovali tudi spolne odnose z »naključnimi« osebami. Verjeli s o\, da se s tem izloči »zadržano seme« in se telo povrne v ravnovesje.\ nKarmina Šilec\, idejna zasnova in kompozicijaAndrej Kobal\, eksperimental na elektronikaTilen Udovič\, bariton\, viela\, rebek\, mandoraŽiva Horvat \, tekstualna intervencijaDanilo Ženko\, oblikovanje zvoka\nV projektu Via ticum se srednjeveške balade\, péte in izvajane na historičnih glasbilih \, prepletajo z glasbo\, nastalo iz okruškov pesemskega izročila trubadur jev\, truverjev in minezangerjev in iz bioakustičnih zvokov zelene solate\ , procesirano z elektronskimi virtualnimi instrumenti. Glasbeno delo navdih ujejo znanstvene interpretacije znakov na bolnikovem telesu\, še posebej p reverjanje bolnikovega pulza\, ki je bilo prva oblika in ključni del zgodn jega diagnosticiranja ljubezenske bolezni. O tej metodi v delu Kanon medici ne piše že Avicenna (Ibn Sīnā)\, okoli leta 980 rojeni mislec\, zdravni k in polihistor. Iz glasbe odseva kodificiran in ritualiziran (dvorski) ide al ljubezni\, izražen skozi intenzivno hrepenenje in melanholiziran obup.\ nSTAVKITacuinum sanitatisLjubimčevo malodušjeVotle oči\, ki ne jokajoTer apevtsko občevanjeSlovar notranje patologije\nVIRIJaufré Rudel (trubadur\ , 12. st.): Lanquan li jorn son lonc en mai / Ko se podaljša majski danJau fré Rudel (trubadur\, 12. st.): Qan lo rius de la fontana / Ko se studenč nica zbistriAdam de la Halle (trouvere\, 13. st.): Se li maus c'amours envo ie / Če nesrečo prinaša AmorAnonimni avtor: Volez vous que je vous / Bi želela\, da ti zapojem lepo ljubezensko pesemAdam de la Halle (trouvere\, 13. st.): On demande mout souvent qu'est amours / Pogosto se sprašujemo\, kaj je ljubezenWalther von der Vogelweide (minnesänger\, 12. - 13. st.): U nder der linden / Pod lipoFrancesco Landini (14. st.): Adiu\, Adiu dous Dam e / Zbogom\, zbogom\, draga lepa gospaV pismih je uporabljen citat: Lanquan li jorn son lonc (prepesnil: Boris A. Novak)\nprodukcija: Carmina Slovenic a 2026 / 2027\nProjekt je nastal s finančno podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Maribor\nFoto: Karmina Šilec\nInfor macije: Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice\, 03 758 04 37\,FB: Center za kulturne prireditve Slovenske Konjice\,IG: @ckpslovenskekonjice. LOCATION:Dom kulture Slovenske Konjice DTSTAMP:20261022T221828Z DTSTART:20261117T170000Z DTEND:20261117T190000Z END:VEVENT END:VCALENDAR